Sprememba zakonodaje na področju evidentiranja delovnega časa
Ministrstvo za delo je pripravilo nov osnutek sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je lanskega novembra povzročil precejšnjo nezadovoljstvo med delodajalci. Osrednji predlog še vedno vključuje ukinitev obveznosti evidentiranja izrabe in obsega odmora med delovnim časom, vendar ne omogoča več drugačne ureditve evidentiranja podatkov s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Inšpektorat za delo, ki je zahteval spremembe zakonodaje, na podlagi katerih bi lahko ugotavljal kršitve in jih sankcioniral, za zdaj ne komentira morebitnih zaznanih kršitev. Gre za drugi osnutek sprememb, o katerem bi lahko razpravljali že na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta.
V treh mesecih so zbrali 179 predlogov
Novela zakona o evidentiranju je začela veljati 20. novembra lani, pred tem pa je med delodajalci povzročila veliko nejevolje, saj so ocenili, da so spremembe neživljenjske. Minister za delo Luka Mesec je zaradi tega odprl poseben elektronski naslov za zbiranje pripomb, ki so jih zbirali tri mesece. V tem času so na ministrstvu prejeli 226 različnih vlog, od tega 179 predlogov. Po podatkih, ki jih je pridobila Slovenska tiskovna agencija, so bile vloge precej raznolike. Največ predlogov se je nanašalo na ukinitev zakona, ker naj bi bil nesmiseln (34); težko izvedljivost zakona in dodatno birokratiziranje (29); ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov (25); ter nepotrebno beleženje izrabe odmora (15).
Prvi osnutek sprememb pripravili februarja
Prvi osnutek sprememb zakonodaje je ministrstvo pripravilo že februarja, pri čemer je predlagalo spremembo definicije delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, kar bi zmanjšalo število zajetih delavcev. Predlagano je bilo tudi črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti. Socialni partnerji se spomladi niso uspeli uskladiti glede tega osnutka. Sindikati so se počutili izigrane, saj so menili, da delodajalci lobirajo pri vladi namesto pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Delodajalci pa niso bili povsem zadovoljni, saj so ocenili, da so predlagane rešitve nezadostne in se niso strinjali, da bi se izjeme iskalo v kolektivnih pogodbah ali drugih zakonih.
Nov osnutek ne prinaša bistvenih sprememb
V zadnjem osnutku sprememb zakona z datumom 7. junij 2024 na ministrstvu še vedno predlagajo spremembo definicije delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, pri čemer so črtali določilo, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. Tako je odstranjeno evidentiranje za zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter za študente in dijake.
Črtanje izrabe odmora med delovnim časom
Zadnji osnutek ponovno predvideva črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, saj je ministrstvo ocenilo, da ta ukrep ne zagotavlja prikaza dejanskega stanja. Prav tako v najnovejšem osnutku ni več predloga, da bi se lahko evidentiranje preostalih novembra zahtevanih podatkov drugače uredilo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Delovne ure v posebnih pogojih dela
Zadnja novela delodajalcem nalaga vodenje evidenc o številu opravljenih ur in nadur ter vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabo in obseg izrabe odmora; opravljene ure v posebnih pogojih dela in v neenakomerno razporejenem delovnem času ali začasno prerazporejenem delovnem času. V evidenci mora biti tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu ali letu. V zadnjem osnutku so predvidene še nekatere manjše spremembe, kot je možnost obveščanja zaposlenih o podatkih iz evidence preko dogovorjenega elektronskega naslova.
Kako naprej?
Socialni partnerji naj bi delovno gradivo obravnavali na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta, prvi seji po skoraj letu dni. Uskladitev bo zahtevna, saj delodajalci podpirajo drugi osnutek, ki ga naj bi v Državni zbor vložil Državni svet. Po tem osnutku naj bi morali novembra zahtevane podatke evidentirati le kršitelji zakonodaje. Spremembe zakonodaje, ki je razdelila javnost, je dolga leta zahteval Inšpektorat Republike Slovenije za delo, da bi lahko ustrezno ugotavljal kršitve. Vendar naj bi inšpektorji zaradi hudega nasprotovanja delodajalcev na terenu od novembra opravljali le svetovalno vlogo, sankcij pa niso izrekali.
Vir: povzeto po STA
Vse objave