Odmor med delom - kaj pravi zakonodaja?
Kot piše v 154. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ima med dnevnim delom delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
Delate polni delovni čas? Imate pravico do 30-minutnega odmora
V tretji alineji tega člena je zapisano, da se dolžina odmora v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa, v peti alineji pa piše, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.
Malica in beleženje delovnega časa
Kako pa naj ravna delodajalec, če delavec na lastno željo ne želi izrabiti 30 minutnega odmora za namen malice, ampak ga raje izkoristi tekom dneva v 2 ali 3 delih? Koliko lahko znaša najmanjša enota odmora v primeru deljene izrabe odmora, da bo še vedno zagotovljen namen odmora? Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izpostavljajo sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 54/2021 z dne 1. februarja 2022, v obrazložitvi katerega je sodišče pojasnilo, da čas odmora v ZDR-1 ni določen v nepretrganem trajanju in se lahko določi tudi v več delih, saj je smisel odmora predvsem v tem, da se delavcu omogoči krajši premor (ali več premorov) med delom in s tem povrnitev nekaterih psihofizičnih sposobnosti.
Odmor na delovnem mestu ali odmor v več delih mora zagotoviti izpolnitev njegovega osnovnega namena. Vrhovno sodišče je tudi v starejši sodbi IV Ips 87/2009 z dne 8. julija 2010 zavzelo stališče, da je lahko odmor med delovnim časom določen kot enoten odmor v trajanju 30 minut ali pa je odmor sestavljen iz več delov, pri tem pa je potrebno izhajati iz namena pravice do odmora ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavcev po regeneraciji.
Eden izmed ukrepov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu
Kot je poudarilo Vrhovno sodišče v navedeni sodbi, je namen pravice do odmora vzdrževanje oziroma obnovitev delavčevih psihofizičnih sposobnosti v času dnevne delovne obveznosti in je eden izmed ukrepov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V sklepu VIII Ips 54/2021 je Vrhovno sodišče poudarilo, da je pravica do odmora namenjena delavcu, delodajalec pa mora zanjo poskrbeti, saj je delodajalec tisti, ki mora delovni proces organizirati tako, da delavcu omogoči odmor, način zagotavljanja pravice do odmora med delovnim časom pa je odvisen tudi od narave in intenzivnosti dela, ki ga opravlja delavec.
Odmor za malico in MojeUre
V sistemu MojeUre imamo odmor za malico urejen v različnih šifrah. Tako je v koledarju ur z MAL zabeležen koriščen čas za malico v določenem dnevu, s šifrom PMAL pa je zapisan privzeto prekoračen čas za malico. Prav tako je v poglavju Informacije o urah izpisan skupen čas koriščenja ur za malico, v vrstici Skupaj število malic pa je številčno prikazan skupno koriščenje malice v aktualnem tednu in mesecu (odvisno od tipa prikaza koledarja delovnih ur).
