Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da je moral delodajalec že od leta 2006 do sedaj voditi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero dnevno vpisujejo podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela za posameznega delavca znotraj podjetja.
Evidenca o izrabi delovnega časa je v Sloveniji v veljavi od 2006
Ob uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) 21. aprila in začetku njegove uporabe 20. novembra 2023 so na ministrstvu dodali, da bi se moralo »štempljanje«, kot se slabšalno navaja evidenca o izbrai delovnega časa, izvajati že na podlagi predhodno navedene ureditve na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. V praksi bi se to moralo zagotavljati na način, da sta znana začetek in zaključek opravljanja dela, dnevno pa se zabeleži skupni seštevek opravljenih ur dela.
Ocenjujejo, da štempljanje ne povzroča dodatnih obremenitev
Na ministrstvu ocenjujejo, da gre pri dodatnem vpisovanju podatka o prihodu in odhodu z delovnega mesta in ki bi moral sicer biti že znan že na podlagi pretekle ureditve, "za zanemarljivo majhno spremembo. Pri elektronskem vodenju evidence pa se le-ta praviloma že vseskozi napolnjuje na način, da se v evidenco vnaša te časovne točke oziroma dogodke, ki jih informacijski sistem samodejno pretvori v ustrezne zapise, kar pomeni, da dodatne obremenitve v zvezi s tako imenovanim »štempljanjem« ni."
ŠTEMPLJANJE: V neformalnem smislu se lahko izraz "štempljanje" uporablja za opisovanje rutinskega, ponavljajočega se dela na delovnem mestu, kjer zaposleni opravlja naloge brez večjega razmišljanja ali ustvarjalnosti. Ta izraz se pogosto uporablja v negativnem smislu, ko se opisuje monotono ali nezanimivo delo.
"Ustrezno beleženje bi moralo biti v interesu obeh strank"
Vodenje evidence delovnega časa predpisuje le beleženje izrabe delovnega časa, kot se to izvaja v praksi. "Ustrezno beleženje bi sicer moralo biti v interesu obeh strank – delavcu zaradi pravilne izrabe delovnega časa z namenom njegovega varstva, delodajalcu pa zaradi ustreznega pregleda in spremljanja opravljenega dela ter ustreznega izvajanja delovne zakonodaje," pravijo na ministrstvu.
Evidenca delovnega časa in samostojni podjetniki
Kako je z vodenjem evidence delovnega časa pri samostojnih podjetnikih? "Tudi na podlagi novele ZEPDSV-A samostojni podjetnik sam zase ne bo obvezan voditi evidence o izrabi delovnega časa, kot je to veljalo že do zdaj," dodajajo.
Kdaj morajo evidenco voditi s.p.-ji?
Obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa lahko za samostojnega podjetnika nastopi le takrat, ko druga oseba zanj opravlja delo na način, ki pomeni delavca - in še v tem primeru bi moral evidence voditi za osebe, ki pri njem opravljajo delo. Takšen primer je samostojni podjetnik, ki zaposluje delavce, kar pomeni, da mora za te delavce voditi evidenco o izrabi delovnega časa.
Vse objave